Označevanje obutve in lastnosti materialov:

Da kupec copat ve kakšno obutev kupuje, morajo biti na izdelku določene oznake. Tako se za označevanje materialov uporabljajo mednarodno dogovorjeni znaki ali piktogrami (slikovna pisava), lahko pa tudi pisne oblike. Podatki o sestavi glavnih sestavnih delov obutve so lahko na copatih, največkrat so nalepljeni v notranjosti ali na podplatu, ali priloženi v obliki deklaracije.

Glavni sestavni deli obutve so:

-zgornji del,

-podloga in vložek (steljka),

-podplat.

 

Piktograme materialov proizvajalec vpiše poleg shematsko prikazanega obuvala tako, da ločeno predstavi materiale vsakega od treh sestavnih delov. Za boljšo ločljivost je tisti del obutve, na katerega se nanaša prikazani material, na etiketi narisan z odebeljeno črto in označen s puščico.

 

Označevanje obutve s piktogrami in znaki:

 

Usnje

Usnje je splošni izraz za strojeno živalsko kožo z značilno bolj ali manj nespremenjeno vlaknato strukturo. Strojena koža postane odporna proti razvoju bakterij, proti nabrekanju, pridobi na odpornosti proti kemikalijam, višjijm temperaturam, izboljšajo se mehanske lastnosti ter stabilnost volumna, površine in oblike. Usnje je mehko in elastično, zato ga je možno oblikovati. Dlake ali volna so lahko odstranjene ali pa tudi ne (krzno). Ime usnje se uporablja tudi za cepljenec usnje, to je spodnji del kože po strojni obdelavi s cepljenjem (horizontalnim rezanjem) debelješega usnja na dve ali več plasti.

Strojena koža, ki jo z nadaljno predelavo mehansko in /ali kemično razgradijo, ni usnje.

Posebnost: če je površina usnja prekrita z nanosi, sloji ne smejo biti debelejši od 0.15 mm.

Krito usnje

Krito usnje je z dodelavnimi površinskimi nanosi in po videzu spremenjeno usnje z namenom doseganja (izboljšanja) želenih lastnosti in izgleda. Debelina vseh površinskih nanosov presega 0,15 mm, ne sme pa biti večja kot je tretjina debeline usnjene osnove.

Tekstilni material

Znak za tkane ali netkane tekstilne materiale iz naravnih ali umetnih vlaken.

Drugi materiali

S tem znakom se označujejo vsi ostali materiali, ki se uporabljajo pri izdelavi obutve in ne spadajo v zgornje skupine. Primer: umetno usnje, gumi materiali, mikropor (EVA), les, različni materiali, ki se uporabljajo pri brizganju obutve,...

 

Sestavni deli obutve:

 


Zgornji del

     Podloga in vložek (steljka)

Podplat

Primer oznake materialov na obutvi

                                                                              

 - zgornji del copat je iz usnja

 - podloga in vložek sta iz tekstila in usnja

 - podplat je iz materiala, ki ga uvrščamo med druge materiale (mikropor, gumi, les,...).



Copate je dovoljeno označevati tudi v obliki teksta, z opisi materialov iz katerih so posamezni deli obutve narejeni.


Materiali, ki se uporabljajo za obutev:

Izbor usnja pomembno vpliva na uporabnost in namembnost obutve. Usnje ločimo glede na:

-izvor materiala (naravno usnje, umetno usnje)

-videz in način izdelave (boks, napa, velur, nubuk, lak usnje, anilinsko usnje, krito usnje, usnje s folijo, cepljenec, podloga,...

-izvor glede na žival (goveje, telečje, kozje, ovčje, svinjsko, konjsko, ribje, kačje, nojevo ...)



Naravno usnje:

Je eden izmed najstarejših materialov, ki se jih je človek naučil obdelovati in jih je intenzivno uporabljal za svoje vsakdanje potrebe. Seveda so se postopki obdelave in priprave z leti spreminjali in tehnološko izpopolnjevali. Na koži se opravi več tehnoloških postopkov, kot so luženje, cepljenje, sortiranje in na koncu tudi tako imenovano finiširanje, ki da usnju končni zgled.

Iz Šoštanja izhaja bogata tradicija obdelave usnja, saj je tu stoletja obratovala ena največjih evropskih usnjarn. Danes tradicijo ohranjamo samo še manjša podjetja,ki ponujamo na trgu usnjene izdelke. Kako so usnje obdelovali in kako je izgledala tovarna, pa si danes lahko ogledate v Muzeju usnjarstva, ki je ohranil nekatera pričevanja iz bogate zgodovine.

 

Muzej usnjarstva Šoštanj

Muzej usnjarstva v Šoštanju

Usnje ima široko uporabnost in je na določenih področjih skoraj nezamenljiv. Uporabljamo ga tudi pri izdelavi pohištva, avtomobilski in letalski industriji (sedeži), za oblačila in galanterijo in še za marsikaj drugega. Da pa je usnje najbolj uporabljen material pri izdelavi obutve ni naključje, saj ima veliko dobrih lastnosti, kot so:

- prijetno za nošenje, ima pore, zato pravimo, da je zračno, v odvisnosti od vrste dodelave,

- se prilega in prilagaja nogi, pri nošenju daje občutek udobnosti;

- veže ali oddajo vlago, glede na mikroklimo v obutvi

 

Vrste usnja glede na izdelavo:

Boks

To so različne vrste usnja (telečji, svinjski, goveji), z dodelavami na lični strani usnja. Boks je trpežno usnje, uporabno za vse vrste obutve. Z anilinsko dodelavo usnje ohrani naravni videz (vidne dlačne luknjice, žile ter nagubanost lica). Usnje s kritno dodelavo (nanosom barve ali folije) zaščitimo in mu spremenimo izgled. Željen izgled lahko dosežemo tudi z vtiskanjem umetnih vzorcev ali imitacije naravnega lica drugih vrst živali. S "plastik" in lak dodelavo dobi usnje umeten videz. Tako dodelano usnje je trše od anilinskega, manj diha, vendar pa je vodoodporno, zato je pogosto v uporabi.

Napa

Je gladko usnje, izdelano iz telečjih, govejih, svinjskih, kozjih in ovčjih kož. Usnje je mehkejše vrste. Možne so vse vrste različnih dodelav enako kot pri boksu. Uporabljajo jo za izdelavo mehke obutve.

Usnje z brušeno površino

Za to vrsto usnja je značilno, da ima vlaknato (brušeno) površino. Izdelujejo ga iz zelo različnih surovin. Brusijo lahko mesno stran kože (velur) ali lično stran kože (nubuk). Izdelujejo ga lahko tudi iz stranskih produktov, ki nastanejo pri cepljenju govejih in svinjskih kož (cepljenci). Izdelki iz usnja z brušeno površino so zelo občutljivi na umazanijo, maščobo in predvsem na vlago, zato so primerni le za suho vreme. Občutljivost tega usnja začasno izboljšamo z uporabo specialnih razpršil (sprejev) za nubuk in velur.

Podplatno usnje

Zelo razširjena je uporaba usnja za podplate iz govejih kož, ustrojenih z rastlinskimi strojili in dolgotrajnim postopkom. Usnje je prijetno mehko, vendar precej občutljivo: občutljivo je na vlago, pod vplivom vlage se razmehča, in ni primerno za hojo po grobih in kamnitih površinah. Običajno je obarvano samo površinsko, barva se pri hoji poškoduje in odlušči.

 

Umetno usnje:

Na nekaterih področjih nadomešča naravno usnje. Oblikovanje umetnega usnja je glede na debelino približno enako kot naravno usnje.

Umetno usnje ne diha in ne prepušča vode, zato je primerno za mokro vreme. Uporablja se za izdelavo zgornjega dela obutve, za zunanje in notranje dele, pri izdelavi podplata pa v kombinaciji z gumijastimi podplati ali s podplatom iz poliuretana.

 

Neobvezno označevanje:

Oznake za velikost obutve:

Za dobro počutje je pomembno, da izberemo copate prave velikosti. Oznaka velikosti je natisnjena na embalaži, vtisnjena pa je tudi na podplatu ali/in v notranjosti vsakega čevlja. 

 

Dolžinsko številčenje:

Osnova za velikost copat je dolžina stopala. Pri nas je v veljavi francosko številčenje, na uvoženi obutvi pa najdemo lahko tudi druge merske sisteme, na primer angleškega ali ameriškega. Značilnost ameriškega sistema je, da loči ženske velikostne številke od moških. Kako se pravilno odločite glede velikosti obutve poglejte stran Označevanje obutve in lastnosti.

 

Označevanje načina izdelave obutve:

Informacije o načinu izdelave obutve omogočajo pravilen izbor obutve, saj pomembno vplivajo na uporabne lastnosti.

Najpogostejši načini izdelave obutve so:

-lepljenje

-šivanje

-brizganje

Primer: obutev za najtežje obremenitve je običajno šivana, ker postopek zagotavlja trajnost.

 

Vsak si izbere obutev glede na svoje potrebe. Če razumete, kaj pomenijo zgornji znaki piktogramov, boste ob nakupu prejeli dovolj informacij, ki vam bodo pomagale pri pravilni odločitvi. Znaki so mednarodni in veljajo na večini glavnih trgov, zagotovo pa na trgih EU. Veliko užitkov pri nakupovanju obutve vam želimo.



Pripravil:                               



Viri: Zveza potrošnikov, Muzej usnjarstva Šoštanj, ostalo...